V MEDNARODNI KLASIFIKACIJI SO FUNKCIONALNE MOTNJE označene kot kronični težave s prebavili pri katerih ni dokazljivih sprememb v strukturi in ni biokemičnih odstopanj, s katerimi bi lahko razložili težave. Bolniki imajo simptome , katerim vzroka ne moremo dokazati z nobeno do danes poznano metodo slikovnih preiskav in ne laboratorijskimi metodami. Bolnik ima stalno težave, zdravniki ne najdemo ničesar in so funkcionalne težave najpogostejši vzrok konfliktov med bolniki in vsemi zdravstvenimi delavci. Bolniki pričakujejo, da se bo našel vzrok njihovim težavam in da se bodo težave odpravile. Zdravniki pričakujemo enako, da se bo odkril vzrok in da bomo našli pravo terapevtsko orodje. Ker pa so vsi izvidi in preiskave v mejah normale, bolnikove težave ne prenehajo, se pojavi nezaupanje in nezadovoljstvo s strani bolnikov. Zatekajo se od enega do drugega zdravnika, ker ni izboljšanja pri nobenem začnejo brskati po forumih in raznih spletnih straneh in alternativnih metodah. Bolniki se pogosto vračajo in nezadovoljstvo prenašajo na zdravstvene delavce kot krivdo za njegove težave. Zdravstveni delavci, vsi ne samo zdravniki, občutijo kot osebni neuspeh in konflikt se začenja. Prav funkcionalne motnje so predmet največjega nezadovoljstva bolnikov in zdravstvenih delavcev. Za ZZZS, ki je plačnik vseh mogočih ponavljajočih preiskav, so eno izmed naraščajočih bremen. Finančno breme bo še večje, ker v svetu in tudi pri nas še naraščajo.
Funkcionalne motnje niso samo na prebavilih, pojavijo se na vseh organskih sistemih. Že samo ime pove, da je moteno delovanje organa ali organskega sistema. Vidnih sprememb v strukturi organa ni mogoče dokazati, bolnik pa ima težave, ker je delovanje nenormalno. Če motnja v delovanju traja dovolj dolgo in če ob tem obstajajo negativni vplivi okolja in neugodni dedni dejavniki posameznika, se bodo razvile organske spremembe. Ki v nadaljevanju vodijo v trajne okvare in v BOLEZEN. Funkcionalne motnje so pogojene večvzročno. Kateri vpliv je najpomembnejši dejavnik, je nemogoče določiti. Dednost in naša dedna nagnjenja k nekaterim obolenjem, naš dedno opredeljen imunski sitem in obrambna sposobnost, naš način življenja in prehranjevanja, zdravila, onesnaženost okolja, kemična in elektromagnetna, vplivajo kdaj se bodo določene funkcionalne motnje pojavile in kdaj se bodo nadaljevale v organske spremembe in trajne posledice. Dokler je prisotna samo motnja v delovanju lahko vplivamo s pravim načinom življenja in prehranjevanja, z obvladovanjem stresa, da se ne bi razvile organske spremembe in trajne okvare.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RAZVOJ FUNKCIONALNIH OBOLENJ
Dejavniki so številni in vsem je skupno to, da poglabljajo oksidativni stres na nivoju celice. Celica za obstoj potrebuje dovolj energije, da vzdržuje integriteto celične membrane, da vzdržuje vse življenjske celične funkcije. Če je energije premalo iz kakršnegakoli vzroka, se kopičijo v celici prosti radikali, kateri uničijo celično strukturi in vodi do zmanjšane funkcije celice. Pretirano se porabljajo antioksidanti in proces se nadaljuje do propada celice. Organizem ima sposobnost regeneracije in propadle celice zamenja vezivo, ki pa nima enakih funkcij. Če se proces nadaljuje pride do kritične okvarjene mase in vidnih strukturnih sprememb, takrat spremembe niso več popravljive.
NAŠI GENI SO ZAGOTOVO NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIK, ki določa kako se celica brani oksidativnemu stresu, kako se odziva naš imunski sistem na vdor tujkov, bakterij, virusov, alergenom in kakšne posledice bodo nastale v telesu.
Z NAČINOM ŽIVLJENJA IN NAČINOM PREHRANJEVANJA lahko vplivamo negativno ali pozitivno na telo. KRONIČEN STRES je največji tihi uničevalec in porabnik antioksidantov, ki nas branijo pred prostimi radikali. Kronični stres povzroča, da smo stalno pod višjim nivojem antistresnih hormonov adrenalina, kortizola in drugih. Posledično je obremenjen kardiovaskularni sistem in ožilje pod zvišanim tonusom, zaradi katerega je zmanjšana prekrvavitev v oddaljene predele telesa in na sluznicah, ki so manj odporne in pride do zmanjšane odpornosti le teh. S tem je dana lažja pot mikrobov in njihov vdor v telo in zato zmanjšana odpornost infekcijam in dodatna aktivacija imunskega sistema, ki je že tako aktiviran zaradi antistresnih hormonov . Vse imunsko aktivne molekule in celice se tvorijo v jetrih, kjer pride najprej do pomanjkanja antioksidantov in takrat postanejo jetra bolj občutljiva na toksine od zunaj (kava, cigareti, alkohol, dodatki živilom, maščobe)in na zdravila, ki jih moramo jemati zaradi drugih zdravil.
ZDRAVILA ,ki jih moramo jemati zaradi raznih akutnih ali kroničnih obolenj(antilipemiki, antireološka sredstva, beta blokatorji,antidepresivi…), se v jetrih predelajo v obliko, da postanejo aktivna in da se lahko izločijo skozi žolč ali skozi ledvica. Zato jetra potrebujejo veliko energije, mikroelemente in antioksidante. Jetra imajo omejeno sposobnost predelave in če so pod kroničnim stresom ali pod stalnim nalaganjem raznih toksinov, se njihova funkcijska sposobnost zmanjša.
STARANJE je pomemben dejavnik ki vpliva na delovanje vseh organov. V starosti se ne gibamo dovolj in postane ožilje sklerotično. S tem je osiromašen dotok sveže krvi s kisikom, ki ga celice potrebujejo za pridobivanje energije. Srčna funkcija je lahko oslabljena in zmanjšana pljučna kapaciteta, ki dodatno osiromašijo dotok krvi v vse dele telesa. In če ni sveže krvi, je najprej okvarjeno delovanje organov, če je le ta okvara dolgotrajna nastopi bolezenska sprememba, ki se lahko zazdravi ne pa ozdravi.
ALERGIJE so v današnjem svetu v naraščanju. V
Ameriki naj bi vsak peti Američan imel eno vrsto alergij. Alergija je
motnja v imunskem sistemu, ki je se odziva premočno že pri normalnih
vplivih od zunaj. Pri bolnikih z alergijo je imunski sistem stalno
aktiviran, organizem je v povečani tvorbi imunskih celic in povečani
porabi antioksidantov ter izpostavljen večjemu oksidativnemu stresu.
VELIKE OPERACIJE IN POŠKODBE predstavljajo za telo velik stres ki pušča trajne posledice.
OKOLJE z raznimi toksini v zraku, vodi, v zemlji, v prehrani okvarja naše sluznice, obremenjuje naša jetra, povzroča alergije in bremeni imunski sitem. Njegov vpliv je kroničen in ima ne telo enak vpliv kot kroničen stres, ki smo ga opisali zgoraj. Kako vlivajo na telo klimatske spremembe in elektromagnetno onesnaženje naših bivalnih prostorov, še ni povsem jasno.
FUNKCIONALNE MOTNJE PREBAVIL
Sprejeti so kriteriji za definiranje funkcionalnih motenj ROME III kriterijih za posamezen organski sistem prebavil. Pomembno je , da se simptomi ponavljajo, vendar jim ne najdemo vzrokad. Simptomi niso specifični za funkcionalne motnje prebavil in se lahko enke težave pojavljajo pri drugih obolenjih prebavil, zato je zelo pomembno, da izključimo druga obolenja in da smo pozorni na opozorilne znake. Predvsem ne smemo prezreti bolečino v trebuhu ob prebujanju, bolečina ki nas zbuja iz sna, hujšanje, zvišana telesna temperatura, driske ki zbujajo iz sna, vidna ali prikrita kri v blatu. Ti znaki napovedujejo resno bolezen ali resno infekcijo in je potrebno ukrepati hitreje in se ne sme odlašati z endoskopskimi preiskavami.
Pomembno je da se pomisli na bolezni, ki v svojem kliničnem poteku imajo podobne znake kot so opisani pri funkcionalnih motnjah in jih je prav tako potrebno izključiti.
CELIKAIJA je IgA alergija na beljakovino gliadin v
pšenični moki. Pri odraslih poteka zelo neznačilno, kot funkcionalne
motnje in se jo lahko spregleda. Sedaj so že na voljo komercialni testi
za določanje celiakije iz kapilarne krvi. LAKTOZNA INTOLERANCA, DRUGE NUTRITIVNE IgE ALERGIJE in IgG INTOLERANCA NA ŽIVILA
so v naraščanju. Klinična slika je zelo raznolika, prikrita, simptomi
podobni kot jih imajo bolniki s funkcionalnimi motnjami. Vse več je že
na voljo komercialnih testov za določanje alergij in intolerance za
živila, tako da se bolezni lahko potrdijo ali izključijo.
KRONIČNE INFEKCIJE s paraziti so v naraščanju, kronične
infekcije z bakterijami in protzooi so možne predvsem pri bolnikih ki
veliko potujejo v sredine z nizkimi higienskimi standardi.
KRONIČNI PANKREATITIS ali kronično vnetje trebušne slinavke v zgodnjem obdobju ne daje tipični razpoznavnih simptomov in je potrebno pomisliti tudi na to bolezen, še posebej če je v družini sladkorna bolezen.
KRONIČNA VNETNA ČREVESNA BOLEZEN predvsem crohnova bolezen ozkega črevesja v zgodnjem obdobju, ko klinična slika še ni popolnoma razvita, so znaki nerazpoznavni in neločljivi od funkcionalnih motenj, zato je potrebno tudi preiskave ponavljati.
DIVERTIKULOZA širokega črevesja je pogost pojav v starosti in imajo bolniki krčevite občasne bolečine kot pri funkcionalnih motnjah
SISTEMSKE BOLEZNI kot so motnje obolenja ščitnice, ishemični kolitis, sistemski vaskulitisi, po obsevanju, endometrioza
ZARASTLINE PO VEČJIH OPERATIVNIH POSEGIH v trebuhu, po predrtju votlih organov, po vnetju v trebušni votlini
SIMPTOMI PRI FUNKCIONALNIH MOTNJAH PREBAVIL
Pri vseh omenjenih obolenjih in tudi pri bolj resnih obolenjih ter pri funkcionalnih motnjah se pojavlja vodilni znak bolečina v zgornjem delu trebuha, napenjanje po obroku in krči po obroku, povečano število vetrov s krči , ki popustijo po odvajanju, bolečina v trebuhu ki popusti po odvajanju, menjavanje zaprtja z driskami, odvajanje po vsakem obroku, pojav svetle sluzi na blatu. Dejstvo, da se simptomi pojavljajo pri drugih obolenjih in je zato potrebno opraviti preiskave, da se ta obolenja izključijo, diagnozo dodatno zapleta še dejstvo, da naše psihično in čustveno stanje zelo vplivajo na znake. Stanje spolnih hormonov, hrana in poživila ter zdravila, ki jih uživamo dodatno vplivajo na simptome, da se lahko še poslabšajo. Vendar pri funkcionalnih motnjah ni hujšanja, se ne opažam krvi in ni povišane telesne temperature, vse laboratorijske preiskave so v mejah normalnih vrednosti in ne sme biti nočnih bolečin. Tako da je potrebno dobro opazovanje samega sebe, opazovanje težav, kako reagiramo na stres, hrano in zdravila. Potrebna je kontrola telesne teže in laboratorijskih vrednosti. Vsako spremembo običajnih simptomov, ki se ne povrnejo v nekaj dneh diete v običajno sliko, moramo preveriti pri svojem zdravniku. Za postavitev diagnoze je potrebno, da so simptomi prisotni vsaj 6 mesecev pred diagnozo in da trajajo zadnje tri mesece.
A. FUNKCIONALNE MOTNJE POŽIRALNIKA simptomi morajo
biti prisotni pol leta in trajati zadnje tri mesece. Izključene morajo
biti motnje peristaltike požiralnika, spremembe na sluznicah, reflkusna
bolezen in novotvorbe. Takrat lahko govorimo o funkcionalnih motnjah
1) prsna bolečina v povezavi s požiralnikom bolečina za sredo prsne kosti, ki ni pekoča
2)pekoč občutek za prsnico-zgaga pekoč občutek za prsnico
3)disfagija občutek nenormalnega prehoda tekočine ali solidne hrane po požiralniku
4) globus občutek tujka v grlu, ki je lahko stalen ali občasen, neboleč in se pojavlja med obroki
B.FUNKCIONALNE MOTNJE ŽELODCA diagnostični kriteriji
zahtevajo da so simptomi prisotni pol leta in da trajajo zadnje tri
mesece in da so izključene z gastroskopijo razjede na sluznici želodca
in druge bolezni želodca.
1) funkcionalna dispepsija moteč občutek sitosti po obroku ali
prezgodnji občutek sitosti ali bolečina v epigastriju-žlički ali pekoč
občutek v epigastriju
a)postprandialni disstresni sindrom moteč občutek sitosti že po
normalnem obroku, ki se pojavlja večkrat na teden ali prezgodnji občutek
sitosti, ki preprečuje, da bi dokončali obrok in se pojavlja večkrat na
teden
b)sindrom bolečine v epigastriju-žlički zmerna bolečina ki se pojavlja v
epigastriju vsaj enkrat tedensko, ki se pojavlja občasno, se ne širi v
druge predele trebuha ali prsnega koša, ne popusti po defekaciji ali
odvajanju vetrov in ni podobna funkcionalni bolečini žolčnika. Lahko se
pojavi na prazen želodec ali po hranjenju, lahko je prisoten zraven še
postprandialni disstresni sindrom in je lahko pekoče narave.
2)motnje spahovanja moteče spahovanje zraka večkrat v tednu s pretiranim požiranjem zraka aerofagija ali brez evidentnega pretiranega požiranj zraka
3)slabost in bruhanje
a) kronična idipatska slabost nepojasnjenega vzroka slabost ki se
pojavlja večkrat na teden in je običajno ne spremlja bruhanje, odsotne
so spremembe na želodcu in izključene druge metabolne bolezni
b) funkcionalno bruhanje povprečno enkrat ali večkrat tedensko bruhanje
hrane in izključene motnje hranjenja, motnje centralnega živčnega
sistema in metabolne motnje
c) sindrom cikličnega bruhanja pojavlja se sterotipično v epizodah
bruhanja ki nastopijo akutno in trajajo manj kot teden dni in pojavljaje
so se epizode v enaki ali bolj diskretni obliki že v predhodnih letih
in pogosto je pridružen migrenski glavobol
d)sindrom vračanja hrane stalno ali občasno vračanje nedavno zaužite hrane nazaj v usta, ki se ne nadaljuje v bruhanje
C. FUNKCIONALNE MOTNJE ČREVESJA simptomi s strani črevesja ki se pojavljajo šest mesecev in trajajo zadnje tri mesece
1) sindrom razdražljivega črevesja ponavljajoča bolečina ali nelagodje
opisano drugače kot bolečina, prisotno vsaj tri dni v mesecu zadnje tri
mesece, ki pa se izboljša po odvajanju blata in ob simptomih se pojavlja
tudi sprememba v pogostnosti odvajanja ali sprememba v obliki blata
2)funkcionalna napetost občutek napihnjenosti z vidno spremenjenim
obsegom ali brez vidno sprmemnjenega obsega vsaj tri dni na mesec v
zadnjih treh mesecih, izključene morajo biti ostale funkcionalne motnje s
strani črevesja in žolčnika
3)funkcionalno zaprtje kriteriji morajo vsebovati dva ali več opisanih
simptomov:Odvajanje blata manj kot trikrat na teden, slabše formirano
blato je redko brez odvajalnih sredstev, v25% je potrebna ročna pomoč
med iztrebljenjem, občutek zapore blata v danki v 25% primerih
defekacije, v petini primerih občutek nepopolnega izpraznjenja, zasušeno
blato v 25% odvajanj, ekstremno otežkočeno odvajanje v 25% odvajanj
4) funkcionalna driska slabo formirano ali tekoče blato v 75% odvajanj
5) nespecifične funkcionalne motnje s strani črevesja simptomi s strani
črevesja, kjer ni potrjenih organskih sprememb in ne ustrezajo ostalim
funkcionalnim motnjam prebavil
D. SINDROM FUNKCIONALNE BOLEČINE TREBUHA sindrom je redek in mora vsebovati vse diagnostičen kriterije in ne smejo ustrezati drugim funkcionalnim motnjam. Stalne ali skoraj stalne bolečine v trebuhu, ki onemogočajo dnevne aktivnosti, ni v povezavi ali zelo redko s psihičnimi motnjami, menstrualnim ciklusom ali hranjenjem in bolečina ni lažna
E. FUNKCIONALNE MOTNJE ŽOLČNIKA IN SFINKTRA ODII (MIŠICE ZAPIRALKE SKUPNEGA ŽOLČNEGA IZVODILA IN IZVODILA TREBUŠNE SLINAVKE) epizode napadov bolečin v epigastriju ali v desnem zgornjem kvadrantu trebuha ki trajajo 30 minut in dlje in so zmerne do močne, tako da motijo bolnikovo dnevno aktivnost, bolečina ne popusti po defekaciji, po antacidih in se nublaži v pokončnem položaju, ponavljajoči simptomi so v različnih intervalih, bolečina se lahko širi pod lopatico desno in ni nujno da je pridruženo bruhanje.
1) funkcionalne motnje žolčnika če je ob zgornjih simptomih še
prisoten žolčnik in normalne laboratorijske vrednosti jetrnih encimov in
amilaz, lipaz
2) funkcionalnemotnje sfinktra glavnega žolčnega voda opisani simptomi,
kadar n več žolčnika in so lahko dvignjene laboratorijske vrednosti
jetrnih encimov
3) funkcionalne motnje pankreatičnega voda zgoraj opisani simptomi in patološke vrednosti amilaz in lipaz v serumu
F. ANOREKTALNE FUNKCIONALNE MOTNJE so predvsem motnje iztrebljanja
1) funkcionalna inkontinenca- nezmožnost zadrževanja blata ponavljajoče
nekontrolirano prehajanje blata ob normalnem oživčenju in normalnih
mišicah medeničnega dna, prisotne so lahko blažje spremembe zapiralke in
motnje odvajanja(zaprtje, ali driske) in psihološki vzroki, izključene
morajo biti sistemske mišične okvare, nevrološke motnje, motnje
perifernega oživčenja, autonomna nevropatija
2)funkcionalna anorektalna bolečina
a) kronična proktalgija kronična bolečina ali srbenje danke, ki traja več kot 20min
sindrom mišice levator ani kot je opisano zgoraj in zatrditev puborektalnega predela
nespecifična funkcionalna anorektalna bolečina enako kot zgoraj brez zatrditve
d) proktalgija Fugax nekaj minut ponavljajoče krotrajne bolečine v anusu in v spodnjem delu danke, med epizodami ni bolečin
3)Funkcionalne motnje defekacije bolniki morajo imeti kriterije
funkcionalnega zaprtja in dokazane motnje izpraznjenja z defekografijo
ali s testom praznjenja balona, nezadostno krčenje mišic medeničnega dna
in nezadostna relaksacija notranjega sfinktra mora biti dokazana z
manometrijo ali EMG
a) dissinergistična defekacija nepravilno krčenje mišic medeničnega dna
ali zmanjšana relaksacija notranje mišice v mirovanju za manj kot 20% ob
normalnem krčenju mišic
b) nepravilno prehajanje med izločanjem nepravilno propulzivna moč z
motnjami ali brez motenj krčenja medeničnih mišic, z ali brez motenj
sfinktra
V tem članku smo opisali funkcionalne motnje prebavil, ki nas pestijo vsakodnevno in se jim je potrebno posvečati s posebno pozornostjo. Potrebno jih je prepoznati in z diagnostičnimi metodami izključiti organske okvare. Potrebno je opraviti endoskopski pregled želodca z gastroksopijo, pregled črevesja s koloskopijo, izmeriti kislost v požiralniku s ph-metrijo, določiti druge nekisle reflukse z impedanco, določiti motnje praznjenja požiralnika z manometrijo in tudi z rentgenskim posnetkom boljša, da bo prekrvavitev prebavil boljša in naš imunski sitem odpornejši, mi sami bolj pozitivni.požiralnika in želodca, določiti tlake v danki z manometrijo in z rentgenskimi posnetki ali magnetno resonanco črevesja prikazati široko črevo in sam akt izločanja, na ultrazvoku izključiti drugo patologijo trebuha ali opraviti CT trebuha in endoskopski ultrazvok, da se prikažejo žolčni vodi in pankreatični vod. S krvnimi preiskavami izključujemo alergijo in intoleranco, celiakijo in določamo jetrne encime in encime pankreasa. S kapsulo pa preiskujemo ozko črevo.
Ker je ustreznih zdravil za funkcionalne motnje zelo malo, ker so funkcionalne motnje naša stalnica se moramo dobro opazovati in si s prehrano pomagati ter premagovati težave. Zato je potrebno prisluhniti telesu, se opazovati. Hrano izbiramo glede na tip naših težav. Imamo lahko več funkcionalnih motenj hkrati, zato je potreben posvet pri gastroenterologu in nutricistu. Z vsakodnevnim 30 minutnim gibanjem, da se spotimo, bomo pomagali prebavilom, da bo peristaltika
