Ne vem če si še kdo močneje želi, da bi se uredile razmere v zdravstvu, kakor si želimo zdravstveni delavci. V naši ambulanti smo zaposlene tri. Dve moji sodelavki sestra na sprejemu in endoskopska sestra. Jaz kot gastroenterolog, sedaj nam pomaga pogodbeno še mlada zdravnica iz UKC Maribor, ki ja zapustila kliniko in je svobodni samostojni specialist. Že to dejstvo, da je zapustila JAVNI ZAVOD in dela pogodbeno kot samostojni zdravnik brez koncesije na večih različnih deloviščih, nekaj pove o javnih zavodih. Tudi jaz sem bila mlada zdravnica v javnem zavodu skoraj 20 let. Delali smo neprekinjeno torej dežurali smo tri dni skupaj in me takrat nihče ni vprašal, ko sem nastopila delo v soboto zjutraj in zapustila bolnišnico v ponedeljek ob 15h, če sem še sposobna funkcionirati kot mati dveh otrok, kot žena, prijateljica. Sploh pa nikogar ni zanimalo ali sem bila sposobna trezno razmišljati in sprejemati strokovne odločitve. Bila je to naša obveza, da dežuramo, da delamo 32 ur nepretgoma. Da je tako sem se zavedala že ko sem se odločila in se vpisala na medicinsko fakulteto. Zato ne razumem političnih in medijskih manipulacij, kjer novinarji odločajo in razpravljajo o tem, če so zdravniki sposobni da delajo 16 ur skupaj v primeru kadar delajo zdravniki iz javnih zavodov po svojem delu še popoldan v zasebnih centrih. Ne vprašajo pa se istočasno, kako je sposoben delati isti zdravnik na dežurstvu in na IPP kjer se dela 12h in ob večjih potrebah tudi 16h in več. Tudi se javno ne sparšujejo, če sem jaz kot zasebnik sposobna strokovnega dela, kadar popoldan po delu v svoji zasebni ambulanti s koncesijo delam še v javnem zavodu pogodbeno. Torej enako kot v prejšnem primeru le da v mojem primeru, zasebni zdravnik dela nepretrgoma 16h od tega 8h popoldan v javnem zavodu. Z javnim zavodom imam pogodbo za delo zato, ker javni zavod ne more opraviti dovolj preiskav po programu, ki ga ima plačanega s strani zavoda. Da ne bi ZZZS zavodu odvzel sredstev za storitve, ki jih javni zavod ne bi opravili, javni zavodi najemajo zdravnike iz drugih javnih zavodov in iz zasebnih ambulant, da opravijo zanje dodatne preglede in preiskave. To za novinarje in javnost ni sporno. Sporno je za novinarje samo če zdravnik iz javnega zavoda dela pri zasebniku, istočasno zanje ni sporno če isti zdravnik popoldan dela pogodbeno v drugem javnem zavodu!! ABSURDNO! Predlagam , da se enotno uredi pogodbeno delo za vse zdravstvene delavce in ne samo za zdravnike. Ne glede v kakšnem zdravstvenem zavodu (javni, zasebni, privatni) bodo delali morajo pridobiti dovoljenje za pogodbeno delo od delodajaleca (javni ali zasebni)- To že sedaj zakon predpisuje, potreben je samo nadzor in nadzor nad naročanji iz raznih ambulant (kar je možno že sedaj z e-naročanjem)
Bolnikom je vseeno, kdo in kdaj ga bo pregledal ter kje bo pogledan, samo da bo prišel do zdravstvene oskrbe, pregleda, mnenja. Tako se zgodi, da en in isti bolnik pride k meni na pregled v mojo ambulanto, čez nekaj dni v bolnišnici ponovno “naleti” na mene, ali pa se srečava pri drugem zasebnem centru čez pol leta. Zakaj to opisujem?
Zato, ker očitno nekomu in javnim medijem ni za to, da bi bolniki imeli več možnosti, da bi prišli do storitev. Sploh ne . Politiki v ozadju je samo za to da izrabi zdravnike in stisko bolnikov, v svoj zdraharski manipulativni namen, da se s tem preusmeri pozornost javnosti od drugih pomembnih problemov ali kadar se hoče iz ozadja trenutni vladi znižati popularnost. Lahko pa je trenutno premalo negativizma v ozračju Slovenije in ga je potrebno ponovno malo dvigniti in najlažje je na račun bolnikov. Najpomembnejše za medije pa je rušiti zaupanje v medicino in v naše zdravstvo. To verjetno odgovarja tudi alternativni medicini in vsem dobičkarjem pri prodaji raznih prehranskih dopolnil, ki so mimogrede mnogo dražja od marsikaterega zdravila na recept. Bolniki še vedno me opozorijo naj napišem na recept zdravilo brez doplačila, istočasno pa bo za prehransko dopolnilo plačal tudi več kot 20 EU. Ne vem če je kakšno zdravilo v Slovenjji , kjer se doplača za škatlico 20 EU. Vendar v naši javnosti velja preprčanje, da so dopolnila zdrava , naravna, bio….PRAVA ZDRAVILA PA ŠKODIJO . Od kod in kdaj se je v glavah Slovencev zgodil ta preobrat? Seveda se je lahko. Po zakonu se zdravniki ne smemo oglaševati, tudi zdravila se ne smejo. Vsak dopoldan na televiziji so ure in ure posvečene alternativnim metodam zdravljenja, raznim prehranskim dopolnilom s sloganom kot ….raztrupite se! Da ne omenjam interneta, forumov, kjer so opisani vsi stranski učinki zdravil in kjer smo zdravniki krivi, da ljudje zbolijo. Na internetu pa ne boste našli opisanih negativnih učinkov in stranskih učinkov prehranskih dopolnil, ker ni narejenih dvojno slepih študij in ker se zanje ne vodi obvezno prijavljanje in ker ni v interesu ne ponudniku interneta in ne proizvajalcu in ne prodajalcu. Vse v imenu kapitala kot je napisal profesor Ihan.
Da se ustvarja nezaupanje v zdarvstvo, zdravnike , uradno medicino, bi lahko koristilo še komu drugemu razen politiki, celotnemu sistemu alternativne medicine in prehranskih dopolnil? Bolnikom in nam zdravnikom ter drugim zdravstvenim delavcem sigurno ne. Tudi farmacevtski industriji, ki ima astronomske zaslužke, ni v interesu da empirična medicina postaja označena z negativno etiketo. V ozadju je ponovno denar kot pravi prof.Ihan tokrat v službi posameznikov. Jaz jim pravim”vojni dobičkarji”, ki izkoriščajo kaos in sposdbujajo kaos v zdravstvu da si polnijo svoj nenasitni ego in še bolj luknjast žep ter bolesten pohlep po imeti še več, zaslužiti na lahek način in na tuj račun. Ni jim težko okrog prenesti druge ljudi pa čeprav so to bolniki in požrtvovalno osebje. To so ljudje, ki so si znali s svojim brezčloveškim odnosom poiskati pot mimo razumnih pravil v zdravstvenem sistemu do svojih zaslužkov. Od cen opornic, raznih uslug pripelajti bolnika do speciaista, izbora izvajalcev, dodatnih projektov, ki nimajo veze z zdravstvom, do ukinitve določenih storitev in prekanaliziranja sredstev v nezdravstvene sisteme, gradnje …..In tega je največ v JAVNIH ZAVODIH, kjer ne odgovarja nihče za nič in ker so javni zavodi ogromne inštitucije z velikim številom zaposlenih. Odgovarjajo samo zdravniki za svoje odločitve za zdravstvene postopke in prav te se izrabljajo, da bi zakrili vse drugo.
Na način, kako so organizirani javni zavodi in kako se vodijo danes, je neučinkovit. Država, ki je ustanoviteljica javnih zdravstvenih zavodov je odgovrna zanje in ima vsa pooblastila. Ministrstvo lahko določi z direktivami, kako se bodo naročali dragi medicinski pripomočki in drage aparature, kakšni so postopki da se naročijo posebni pripomočki in se kot država lahko pogaja za cene….saj smo mala država kot kakšno mesto ali kanton. Zato bi ministrstvo moralo imeti zdravstveno ekonomiko (ali ne bi to moral biti ZZZS?) kjer bi bili ekonomisti in zdravniki, ki sta delali v zavodih. Ne zdarvniki ki nikoli niso delali na urgenci, v ambulanti, na terenu v operacijski… To je prvi predlog, da se uredijo enotne cene za drage pripomočke, drage aparature, pravilniki za določene posebne potrebe. S tem bi tudi omogočili, da bi bila zdravstvena oskrba v javnih zavodov na periferiji enaka kot v večjih centrih. Kajti opažamo že sedaj razliko v dostopnosti do določenih preiskav med centrom in ruralnim področjem. Še zdaleč zdravstvo ni več enako dostopno za vse. Ure in ure ali dneve porabim , če hočem bolniku organizirati določeno priskavo v centru. Z enotno nabavo ali dekreti kakšna mora biti oprema, bi se vsaj malo zmanjšala ta tazlika. MOJ drugi predlog, je da bi morla imeti Ljubljana splošno bolnišnico, kjer bi se zdarvile ne terciarne bolezni po enaki ceni kot v drugih bolnišnicah, ne da je operacja slepiča in navadna gastroskopija dražja vsaj 1x od operacije in preiskave recimo v Izoli. Tako bi ostalo več denarja in mest za terciarne storitve in preiskave za bolnike iz celotne Slovenije.
Naslednjič dalje. Tu sta le dva predloga. V zdravstvu smo trije deležniki in tesno vpeti v procesu zdravljenja, vsak s različnimi pričakovanji. Bolniki z upanjem, da bodo zdravi , zdravstveni delavci v upanju da delo opravljajo najbolje in plačnik v upanju da bo zmanjšal stroške. Intersi so si v konfliktu in tega konflikta se morajo zavedati vsi udeleženi tudi bolniki. Zato se mora reforma dotikati prav vseh.