Ultrazvočna preiskava črevesja pri bolnikih s KVČB

5 novembra, 2019

Obravnava bolnikov s KVČB v sodobnem zdravljenju zahteva dobro organiziranost in dostopnost gastroenterologov zaradi spremljanja zdravljenja s sodobnimi biološkimi zdravili in zaradi poslabšanji kronično potekajoče črevesne bolezni. S hitrim ukrepanjem, z dobro klinično obravnavo in slikovnimi prikazi ter laboratorijskimi parametri se izognemo hujšim poslabšanj, ki bolniku močno zmanjšajo kvaliteto življenja. S preiskavami potrdimo ali ovržemo zaplete, poslabšanja KVČB ali pridružene druge bolezni. Zato moramo natančno bolnika preiskati in ovrednotiti z laboratorijskimi preiskavami aktivnost vnetja ter spremembe na črevesju. Široko črevo nam je dostopno z endoskopskimi preiskavami, tanko črevo je slikovno mogoče preiskati z rentgenološkimi preiskavami, s kapsulo in ultrazvočno. Pri rentgensko kontrastnih preiskavah tankega črevesja jejunoilegrafiji in pri CT trebuha s kontrastom, bolnike izpostavljamo visokim dozam rentgenskih žarkov in so preiskave težje dostopne ter CT tudi cenovno draga preiskava. Magnetna resonanca črevesja s kontrastom je draga in težko dostopna preiskava sicer brez izpostavljanju RTG žarkom. Preiskava tankega črevesja s kapsulo je možna v treh centrih, vendar še vedno draga in zavod za zdravstveno zavarovanje je ne finančno pokriva, tako da je težje dostopna. Od teh preiskav je najdostopnejša, najcenejša, bolniku najprijaznejša preiskava z ultrazvokom.

Sedaj postaja v Evropi standard za gastroenterološko obravnavo bolnikov s KVČB. Gastroentrolog ima v ambulanti ob sebi dostopen ultrazvok in s tem ob kliničnem pregledu bolnika še funkcionalni pogled v delovanje in morfologijo ozkega črevesja ter ostale spremembe v trebušni votlini. Za to mora imeti dovolj časa za enega bolnika in izkušnje z delom z ultrazvokom. Potrebujemo abdominalni UZ s 5-10 MHz konveksno ali linearano sondo. Na trgu so novejše abdominalne sonde prav za pregledovanje črevesja. Z uporabo ultrazvoka v diagnostiki obolenja črevesja predvsem Crohnove bolezni se je povečala detekcija bolezni in se je skrajšal čas do postavitve diagnoze, predvsem pri otrocih ali pri izolirani obliki samo na tankem črevesju. Tudi druga obolenja, ki imajo zadebeljeno steno črevesja so z ultrazvokom lahko dostopna in jih prej odkrijemo. (limfomi, karcinomi, divertikulitis). Zelo dober pripomoček nam je pri odkrivanju zapletov, fistul, divertikulitisov, abscesov, in subileusa in pokazatelj jasnega dogajanja ob akutnih poslabšanjih. Z predhodnim ultrazvočnim pregledom se lahko izognemo drugim težjim preiskavam ali napotimo bolnika na bolj ciljane preiskave in s tem bolniku prihranimo izpostavljanje RTG žarkom ali težjim endoskopskim preiskavam. Regresije bolezni težko ocenimo, ker so brazgotine in zadebelitve končna sprememba, vendar ocene prekrvavitve in hiperemije, kot znak aktivnega vnetja lahko delno ocenimo z barvno dopler pregledom stene in zadebelitve črevesja. Tako da delno lahko ocenimo tudi vnetno aktivnost vidne spremembe. Veliko nam preiskava pove glede razširjenosti bolezni na takem črevesju in s tem odkrivanje bolnikov, ki so nagnjeni k težjemu poteku bolezni in posledično naši odločitvi o zgodnji izbiri imunomodulatornega zdravila. V literaturi je opisano, da z ultrazvokom so vidne spremembe v 80-90% pri bolnikih s CD in v 50 % pri bolnikih s UC. Visoka senzitivnost uvršča preiskavo na prvo mesto izbora diagnostičnih preiskav za vse bolnike s KVČB in za bolnike pri sumu na KVČB.

Sicer je ultrazvočna preiskava zelo subjektivna ocena, ki pa temelji na dobri izurjenosti gastroenterologa in celotni klinični oceni. Pri pregledu se uporabljajo kriteriji kot pri rentgenoloških preiskavah in pogledamo najprej celotni trebuh, da:

  1. izključimo pridružene druge bolezni ter patologijo rodil
  2. nato pri pregledu črevesja ocenjujemo:
  • zadebelitev stene
  • odsotnost peristaltike, patološka peristaltika, razširitev prestenotično
  • zožitve in fistule
  • konglomerat črevesja kot tumorozna masa
  • tekočina v okolici zožitve
  • prekrvavitev zadebeljene stene
  • možna ocena bezgavk

Preiskava je primerna za pregled ozkega črevesja, za pregled širokega črevesja in ileocekalno, manj primerna je za spremembe v rektumu, perianalnega predela in prikaz fistul. Za te spremembe je MR najbolj specifična preiskava. Najprej si ogledamo celotno črevesje po poteku longitudinalno in transverzalno. Segmente črevesja , kjer se pojavijo spremembe, še dodatno pogledamo v veliki povečavi posamezne detajle stene in sloje stene črevesja. Stena črevesja ne sme presegati 3mm v tankem črevesju in 2 mm v širokem črevesju, razen stena želodca je lahko tudi 5-7mm. Pomembna je tudi ocena peristaltike, ki je lahko odsotna ali torturozna z vračanjem vsebine nazaj po vijugi črevesja kot vidimo po navadi pred zožitvijo ali zarastlino. Včasih že sama patološka peristaltika da slutiti, da je v ozadju sprememba, ki je morda ne vidimo. Za oceno slojev stene je potrebna priprava bolnika, kar rutinsko ne delamo, lahko pa ocenimo prekrvavitev pri zadebeljeni steni. Lahko ločimo jejunem od ileuma, kjer ni videti resic in nagubanosti notranjega sloja, kateri je značilen za jejuneum. Pri ulceroznem kolitisu se normalna haustracija in normalna slika odmevov zraka poruši in črevesna stena je ravna občasno ob akutnem zagonu zadebeljena in precej edematozna. Ob vsakem pregledu je potrebno izključiti prosto tekočino ob vijugah in v mali medenic ter zrak in hipoehogene kolekcije ob črevesni steni, da izključimo abscese ter fistule. Manjše fistule ali penetracije lažje prikažemo z rentgenološkimi preiskavami s kontrastnim CT in MR.

Ko enkrat uporabljamo ultrazvok ob rutinskih preiskavah bolnikov s KVČB, si več ne moremo predstavljati oceno stanja in razširjenosti bolezni samo na podlagi kliničnega pregleda in laboratorijskih preiskav. Bolniki svoje simptome doživljajo zelo subjektivno in tudi o njih poročajo na individualen način, laboratorijski znaki vnetja ne korelirajo s klinično sliko in velikokrat vidimo na ultrazvoku dolge stenoze tankega črevesja, ob zelo mirni klinični sliki. Tak bolnik mora biti pogosteje kontroliran in resneje moramo obravnavati minimalne simptome in čim prej uvesti imunomodulatorna zdravila. Še posebej velja to za otroke. Zato bi morali gastroentrologi, ki se ukvarjajo z bolniki s KVČB imeti posebne ambulante samo za bolnike s KVČB, kjer bi bil ultrazvočni aparat ob bolniku in dovolj časa za obravnavo bolnika, da bi vsebovala tudi ultrazvočni pregled trebuha s črevesjem. Zato je potrebno spremeniti standard v gastroenterologiji in uvesti ambulante za KVČB v slovenski prostor.

PRIMER 1

  • ŽENSKA 1960 KM
  • Na bioloških zdravilih od 2012 takrat zadnja koloskopija bp
  • Crohnova bolezen več kot 20 let izolirano ozko črevo
  • Več operacij zaradi stenozantnih procesov
  • Še vedno prisotna dolga stenoza na anastomozi
  • Magnetna entrografija: širše vijuge TČ levo in stenoza 4cm ter 14 cm…..

PRIMER 2

  • MOŠKI 1967 LJ
  • Od 2005 KVČB intermediarni tip pankolitis
  • Zdravil ne prenaša in veliko starnskih učinkov
  • Koloskopija marec 2013 stenoza transverzuma spremembe na preskok lin globoke razjede še v sigmoidalnem delu ter na 18 cm infiltracija izvida še ni
  • Čaka na MR enterografijo

PRIMER 3

  • MOŠKI 1976 MD
  • Chronova bolezen na novo 2011
  • KOLOSKOPIJA spremembe in stenoza valvule
  • MR enterografija stenoza 10 cm terminalnega ileuma in zožitev na 4-8 mm ter še ena zožitev 5 cm dolga in ekstraintestinalna kolekcija tekočine proti mehurju , ki je potegnjen navzgor
  • Za op se ne odloči

PRIMER 4

  • ŽENSKA 1965 PD
  • Crohnova bolezen TČ od 1978 leta resekcija ileuma in ascendnensa
  • Letos poslabšanje koloskopija 2011 anastomoza prehodna posamezne afte v ileumu
  • Levkocitoza, makrocitoza CRP bp
  • Na uz dilatacija ozke vijuge nad mehurjem do 5 cm in stenoza 7 cm vidan smao stoje. Ob brazgotini še starejša stenoza
Your browser is out-of-date!

Update your browser to view this website correctly. Outdated Browser

×