Urejena prebava pomeni zdravje

5 novembra, 2019

Če vas v predelu črevesja zvija, tišči, napenja ali zbada, hkrati pa ste enkrat zaprti, drugič imate drisko, potem je nujno, da spremenite svoj način življenja, oziroma predvsem svoj način prehranjevanja. Prav urejena prebava je najpomembnejša za dobro počutje in naše zdravje, pravi Tatjana Puc Kous, dr. med., specialistka interne medicine in gastroenterologinja, ki smo jo vprašali, kako poskrbeti za zdravo prebavo.

Zdravje človeka se kaže v dobri prebavi. Kako poskrbeti zanjo?

Proces prebave opravljajo prebavila, ki zajemajo prebavni trakt od ust do zadnjika, jetra kot našo največjo tovarno in trebušno slinavko. Ker so prebavila naša vstopna vrata za kontakt z zunanjim svetom, je pomembno da so zdrava. To pomeni, da je odpornost celotnega prebavnega trakta dobra, da je obrambna spodobnost zadostna in da ne pride do vdora klic oziroma toksinov v naše telo. Imunski sistem mora biti zadosten, da ne pride do vnetij in do razrasta parazitov in hkrati mora biti zadostna visoko specifična  propustnost za hranila, da bo organizem iz zaužitih hranil absorbiral vse pomembne sestavine. Pomembno je, da ima naše telo dovolj energije, da bo sluznica prebavil dovolj prekrvljena, da bodo obrambni in absorbcijski procesi lahko potekali brez težav. Zato moramo skrbeti za dobro telesno  kondicijo za normalno telesno težo(debelost je stres za telo!) za higieno rok in si obvezno oprati in razkužiti roke pred hranjenjem. Hraniti se moramo pogosteje z manjšimi obroki, da ne obremenjujemo prebavil in ne smemo vnašati dražečih snovi, kot so kava, različni toksini, ki so v alkoholnih pijačah, močna zdravila in poživila. Prav tako se moramo hraniti z raznovrstno hrano, z živili, ki jih naš organizem dobro prenaša in da bomo imeli  dobro odvajanje. Še posebej pa se moramo izogibati najrazličnejšim nemedicinskim dietam, ki prej kot ne, le obremenjujejo naša prebavila.

Hrana ima velik vpliv na sestavo vsebine črevesja. Kaj torej jesti, da bo naša prebava redna in ne bo prihajalo do zaprtja ali driske?

Vaše vprašanje je tipično za današnji čas. Ni pravila pri prebavilih. Vsak posameznik je drugačen in kar velja za vas ne bo veljalo zame. Skupno je, da ugotovimo, kaj je za nas normalen ritem odvajanja in katero živilo nam ne dela težav. Priporočljivo je, da se gibamo  vsak dan tako, da se spotimo, da imamo redne obroke na tri ure, od tega en topel obrok in tudi, da je en obrok sestavljen iz sadja. Če se bomo prehranjevali na takšen način, bo naš gastrokolični refleks najbolj izrazen. Normalno odvajanje je od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Seveda je to odvisno od vsakega posameznika glede na dolžino črevesja in od peristaltike, ki je prebavilom lastno gibanje s funkcijo  potiskanja  vsebine navzdol proti danki. Prav tako je odvisno od ščitničnih in spolnih hormonov in seveda od naše fizične kondicije in vnosa hrane ter tekočine.

Katere so najpogostejše težave zaradi neredne prebave oziroma izločanja, manj in bolj resne?

Mislite na prebavo in ne le odvajanje? Prebava je zelo širok pojem, kar sem večkrat poudarila in nemalokrat se v javnosti pojavlja nedoslednost uporabe tega izraza. Prebava je vse od žvečenja hrane do absorpcije v črevesju in razgradnje hranil do izločanja v prebavno cev in nazadnje samo izločanje. Ker se je udomačil izraz prebava bolj za izločanje, bom odgovorila na ta del prebave. Pogoste so predvsem tegobe zaradi razdražljivega črevesja, ki se kaže kot napenjanje in tiščanje, pomnoženi vetrovi in krči. Zaradi tega se pojavijo hemoroidi, prehod skozi črevesje je daljši, zato se lahko absorbira več toksinov, ki obremenjujejo jetra. Prav jetra pa morajo nevtralizirati toksine in jih predelati tako, da se lahko izločajo in s tem porabljajo energijo  in antioksidante. Zaradi počasnega transporta se lažje razvijajo nevarne bakterije, ki uničujejo naše probiotične bakterije. Pogosto zaradi tega pride do disbioze in zmanjšanje odpornosti naših prebavil večje prepustnosti za bakterije in parazite, kar močno zmanjšuje našo odpornost za druge infekcije oziroma vnetja in večjo nagnjenost sepsam.

Kako takšne težave odpravimo, oziroma kako zdravimo najpogostejše težave s prebavo?

Pomembno je da upoštevamo navodila za zdravo prebavo, ki sem jih omenila že prej in poskrbimo za probiotično populacijo naših bakterij. Poskrbeti moramo, da bomo pri črevesnih in drugih vnetjih, ki jih pogosto doživimo na potovanjih, hkrati z antibiotiki jemali tudi probiotike, saj nam antibiotiki uničujejo dobre bakterije. Pomembno je tudi, da uživamo zadostno tekočine, vsaj dva litra dodatno na dan in  se več gibamo. Priporočljive so polurne intenzivne hoje ali druge vadbe na dan, manjši obroki na tri ure, da nas ne bo napenjalo in predvsem, da nismo v stresu, paniki in strahu. Kroničen strah in kroničen ali hud čustven stres so za imunski sistem in predvsem za prebavila najnevarnejši, ker se sproščajo hormoni stresa in močno zmanjšajo odpornost in prekrvitev sluznice črevesja. Zaradi tega imajo nevarne bakterije in virusi prosti vstop in nastanejo razjede.

Katere bolezni se lahko razvijejo iz dolgoročnih težav s prebavo oziroma s črevesjem? Kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika?

Težko je odgovoriti, katere vse bolezni se lahko razvijejo iz težav s prebavo, saj je ob tem vedno prisotna tudi genetska prirojena nagnjenost k nekaterim obolenjem. Dedni dejavniki tveganja in dejavniki okolja enako prispevajo k razvoju določenih obolenj. Pogostejše so  razjede želodca in dvanajsternika predvsem zaradi stresa in prekomernega jemanja analgetičnih zdravil. Posledično lahko pride do krvavitev, ki so lahko tudi usodne. Ni dokazano, da bi ob motnjah odvajanja bila tudi večja nagnjenost k malignim obolenjem. Ta so največkrat v povezavi z dieto in načinom življenja ter dednimi dejavniki tveganja.

Pri motnjah odvajanje so pogostejše  funkcionalne motnje od dispepsije, zaprtja, drisk in do razdražljivega  črevesja, ter pogostejši so divertikli na črevesju in posledičnim vnetjem, kar lahko vodi tudi do sepse predvsem pri starejših zanje je takšen razplet lahko tudi usoden.

Kaj svetujete bralcem, kako naj živijo, na kaj naj bodo pozorni, da bo njihova prebava redna, da ne bodo zaprti in tudi ne bodo imeli drugih težav, ki so pogostokrat povezane z neredno prebavo?

Sem že omenila, da je pomembno, da odvajajo za njih normalen ritem od 3-krat do 1-krat dan, oziroma do 1-krat na tri dni. Da se naj izogibajo paniki, strahu, naj razčistijo čustvene stiske in rešujejo težave, da ne bo njihov imunski sistem oslabljen in bo odpornost sluznice prebavil dobra, da ne bo v njihovih prebavilih pet do sedem metrov odprtega prostora, v katerega bodo lahko vdirale bakterije, toksini, virusi in paraziti, ki so tako ali drugače v porastu. Prav tako je zelo pomembna higiena rok rok in živil, da ne vnašamo organizmov neposredno. Pomembno je tudi, da se hranimo počasi, dobro žvečimo in se prehranjujemo z raznoliko in svežo hrano ter imamo sveže pripravljene manjše obroke na tri do štiri ure. Zadnji obrok naj bo vsaj tri ure pred spanjem. Najbolj pomembno pa je to, da zaužijemo toliko kalorij kot jih porabimo, saj bomo le tako lahko ohranjali normalno telesno težo, hkrati imeli normalno prebavo in se zaradi tega tudi dobro počutili.

Preprečimo zaprtje

Zaprtje zaradi nepravilne prehrane ima lahko več vzrokov. Najboljša preventiva je, da se pravilno hranimo, pijemo veliko tekočine in k obrokom dodajamo vlaknine. Če nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, ju lahko uživamo kuhano . Hrano moramo dobro prežvečiti in imeti redne obroke, da bomo spet pridobili gastrokolični refleks, ki je odvisen od dnevnega ritma posameznika. Pomembno je, da izključimo vsa zdravila, ki lahko vplivajo na peristaltiko, hkrati pa moramo poskrbeti za telesno aktivnost, vsaj pol ure gibanja na dan. Če kljub spremembam ne začnemo odvajati vsaj enkrat na tri dni predlagamo koloskopijo ki je najbolj zanesljiva preiskava za črevesje

Your browser is out-of-date!

Update your browser to view this website correctly. Outdated Browser

×